Zelo pomembno je, da na začetku povemo, da z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem v bistvu mislimo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pogovorno ljudje včasih namreč uporabljamo besedo dopolnilno drugič pa dodatno za isto zavarovanje. Pravilno se imenuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Dodatno zdravstveno zavarovanje (kot pogovorno imenujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje) dopolnjuje obvezno zdravstveno zavarovanje. Državljani Republike Slovenije, ki imajo urejeno tako obvezno kot tudi dodatno zdravstveno zavarovanje, so oproščeni doplačil ob koriščanju zdravstvene storitve v okviru javnega zdravstva. Dodatno zdravstveno zavarovanje namreč krije razliko med celotno vrednostjo zdravstvene storitve, in vrednostjo, ki jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje. To pomeni, da tistim zavarovancem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni potrebno doplačevati razlik za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke (npr. za očesne pripomočke in zobno protetiko, nenujne reševalne prevoze, zdravila na recept ipd.), dokler njihova vrednost ne preseže najvišje priznane vrednosti.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje dopolnjuje obvezno zdravstveno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije približno 70% zdravstvenih storitev, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa 30°%. Tako ob urejenosti obveznega kot tudi dopolnilnega zdravstvenga zavarovanja, pri koriščenju zdravstvene storitve ne boste imeli doplačil. V praksi to pomeni, da tistim zavarovancem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni potrebno doplačati razlike za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke (npr. za očesne pripomočke in zobno protetiko, nenujne reševalne prevoze, zdravila na recept ipd.), vse dokler njihova vrednost ne preseže najvišje priznane vrednosti.

Zavarovanje se pri vseh zavarovalnicah skleni za 1 leto in se avtomatsko podaljšuje (čeprav ponekod piše 10 let). Zavarovanec ima možnost odpovedati pogodbo po poteku enega leta (11. člen splošni pogoji - na hrbtni strani pristopnice Vzajemna).

Zamrznitev/mirovanje in reaktivacija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Študentje, ki so ponovno pridobili status dijaka/študenta (eno leto ga niso imeli) lahko dodatno zdravstveno zavarovanje zamrznejo. Torej jim v obdobju, ko status dijaka/študenta zopet imajo, zavarovanja ni potrebno plačevati. Ob zaposlitvi, dopolnitvi 26. leta starosti ali ob izgubi statusa dijaka/študenta, le to sporočijo na zavarovalnico in zavarovanje se jim reaktivira.

Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji je sestavljeno iz dveh delov: obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vsi državljani smo vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti zdravstvenih storitev, zato je potrebno za določene zdravstvene storitve doplačevati. Doplačila znašajo od 5 do 90 odstotkov cene zdravstvene storitve, zdravila oziroma medicinsko-tehničnega pripomočka. Doplačila so lahko zelo visoka, izognemo pa se jim tako, da sklenemo dodatno zdravstveno zavarovanje.

Ko izgubimo status študenta nismo več zavarovani po starših kot družinski člani. Zato si moramo urediti obvezno zdravstveno zavarovanje, ki si ga uredimo na sledeče načine:

  • - študent, ki izgubi status oziroma dopolni 26. let starosti si mora obvezno zavarovanje urediti sam na ZZZS,
  • - oseba brez prihodkov si mora obvezno zavarovanje urediti sama na ZZZS, nato pa lahko zaprosi na CSD za odločbo, na podlagi katere ji bo država krila strošek obveznega in dopolnilnega zavarovanja,
  • - zaposlenim obvezno zavarovanje uredi delodajalec,
  • - nezaposlenim, ki so prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje-OZZ jim obvezno zavarovanje uredi Zavod RS za zaposlovanje.
Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije zdravstvenih storitev v celoti moramo zdravstvene storitve v večini primerov doplačevati. Temu se lahko izognete tako, da sklenete dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje si moramo urediti ko:

  • - izgubimo statusa študenta ali dijaka,
  • - dopolnimo 26 letu starosti,
  • - se prvič zaposlimo,
  • - odpremo s.p.,
  • - postanemo družbenik v d.o.o., ali d.n.o.,
  • - postanemo državljan RS,
  • - želimo zamenjati zavarovalnico,
  • - iz drugih razlogov nimamo urejenega zdravstvenega zavarovanja.
V vseh zgornjih primerih postanemo zavezanci za doplačila zdravstvenih storitev, zdravil ter medicinskih pripomočkov. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje  potrebujemo vsi, izjema so otroci, šolska mladina, študenti in osebe, ki so po zakonu oproščene doplačil. Ob izgubi statusa dijaka/študenta, ob prvi zaposlitvi ali ob dopolnjenem 26. letu starosti, priporočamo sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da se izognemo doplačilom.

Dodatno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji urejajo zavarovalnica Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica. Sama storitev je pri vseh treh zavarovalnicah povsem enaka, saj je zakonsko določeno, da vse tri zavarovalnice krijejo enake zdravstvene storitve v enakih zneskih. Razlika je v mesečni premiji ( Vzajemna 26,79 EUR, Triglav 27,51 EUR, Adriatic Slovenica 28,34 EUR ) ter različnih ugodnostih posamezne zavarovalnice.

Študenti, ki dopolnejo 26. let si morajo sami na novo urediti zdravstveno zavarovanje. 24.8.2008 je bila sprejeta novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-K Ur.l. RS št. 76/2008), ki v 12. členu ZZVZZ določa: »Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, ali če se šolaje tako zavarovan do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26.leta starosti.« To pomeni, da si morajo z 26. rojstnim dnem urediti obvezno zdravstveno zavarovanje (na katerikoli izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije zdravstvenih storitev v celoti moramo zdravstvene storitve v večini primerov doplačevati, vendar pa se temu lahko izognemo s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ob izgubi statusa študenta nismo več zavarovani po starših kot družinski član. Zaradi tega si moramo urediti obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje, če ne želimo doplačevati za zdravstvene storitve.

Ob zaposlitvi je potrebno urediti obvezno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki pa vam ga uredi vaš delodajalec. Vendar, ker vam obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije zdravstvenih storitev v celoti je potrebno za njih v večini primerov doplačati. Temu se lahko izognemo, zato močno priporočamo sklenitev dodatnega oziroma dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga najlažje sklenete tukaj.

Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji je sestavljeno iz dveh delov. Iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vsi državljani smo vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje nam ne krije večine zdravstvenih storitev v celoti, zato je potrebno zdravstvene storitve doplačevati. Doplačila lahko znašajo od 5 pa vse do 90 odstotkov cene zdravstvene storitve, zdravila ali medicinsko-tehničnega pripomočka. Ta doplačila so lahko zelo visoka, izognemo pa se jim lahko tako, da sklenemo dodatno zdravstveno zavarovanje.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali dodatno zdravstveno zavarovanje je potrebno skleniti takrat, ko postanemo zavezanci za doplačila, to pa postanemo ob prvi zaposlitvi, študenti z 26. letom, študenti in dijaki ob izgubi statusa, itd. V kolikor si uredimo dopolnilno zdravstveno zavarovanje nam ne bo potrebno doplačevati za zdravstvene storitve. Če si dopolnilno zavarovanje uredimo več kot mesec dni od dneva, ko smo si na novo uredili obvezno zavarovanje, pademo v trimesečno čakalno dobo. Primer: Janez si je uredil obvezno zavarovanje 15. oktobra. V kolikor bi si na isti dan uredil tudi dopolnilno zavarovanje, mu nebi bilo potrebno doplačevati za zdravstvene storitve. Ker pa si je Janez uredil dopolnilno zavarovanje 16. novembra, je padel v trimesečno čakalno dobo, kar pomeni, da je zaradi tega trimesece doplačeval zdravstvene storitve v višini, ki jih drugače krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Čakalna doba je obdobje, ko zavarovanec plačuje premijo, vendar nima kritja. Trimesečna čakalna doba velja za vse, ki sklepajo dopolnilno zavarovanje po več kot enomesečni dobi nezavarovanosti in zavezanosti za doplačila. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje si moramo urediti najkasneje v roku 1. meseca od ureditve obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj v nasprotnem primeru pademo v trimesečno čakalno dobo. Primer: študent, ki je izgubil status študenta 31.3.2016 si je uredil obvezno zavarovanje s 1.4.2016, nato pa si je po več kot enem mesecu s dnem, 2.5.2016 uredil dopolnilno zavarovanje in padel v trimesečno čakalno dobo.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nalaga vsem zavarovalnicam, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da vsem novim zavarovancem, ki so brez dopolnilnega zavarovanja (imajo pa obvezno zavarovanje) več kot leto dni odkar so si uredili obvezno zavrovanje (npr. študent, ki je izgubil status ali ob prvi zaposlitvi) določi doplačilo na premijo. Doplačilo se določi tako, da se osnovna premija zavarovalnice zviša za 3% za vsako leto nezavarovanosti. Primer: študent, ki se zaposli s 1.6.2016, nato pa si uredi dopolnilno zavarovanje s 2.6.2018, bo dobil 6% doplačilo, saj je bil več kot 2 leti brez dopolnilnega zavarovanja.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se avtomatično podaljšuje, tako da zavarovanec nikoli ni nezavarovan. Zavarovalec lahko odpove dopolnilno zdravstveno zavarovanje po poteku enega leta od sklenjenega datuma začetka zavarovanja s trimesečnim odpovednim rokom. Pred tem rokom pa zavarovanec lahko odpove zavarovanje le v primeru prenehanja statusa zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju.

Postopek sklenitve dopolnilnega zavarovanja je povsem preprost. Izpolnite spletni obrazec za sklenitev tukaj in zavarovanje je sklenjeno. V podpis vam bomo poslali še pristopnico/ponudbo, saj zavarovalnica potrebuje vaš podpis.

Osebe brez prihodkov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, si morajo urediti obvezno zavarovanje na ZZZS in dopolnilno zavarovanje pri poljubni zavarovalnici (Vzajemna, Triglav, Adriatic Slovenica). Nato pa lahko oddajo vlogo na Center za socialno delo, na podlagi katere jim bo država v primeru upravičenosti, krila strošek obveznega in dopolnilnega zavarovanja. V kolikor ste upravičeni do pomoči, odločbo CSD posredujete na zavarovalnico in dopolnilno zavarovanje vam bodo dali v mirovanje za čas trajanja odločbe. Če si pred vložitvijo vloge na CSD ne uredite dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, boste po preteku odločbe ob sklenitvi dopolnilnega zavarovanja padli v trimesečno čakalno dobo. V primeru, da vam CSD krije zavarovanje več kot eno leto, pa boste za vsako polno leto, ko niste imeli sklenjenega zavarovanja, dobili še 3% doplačilo na premijo.

NAZIV STORITVE ZNESEK DZZ V €                   CELOTNA VREDNOST ZDRAVSTVENE STORITVE V € DELEŽ DZZ V %

Fasetirana prevleka vlita 117,00 130,00 90
Zahtevnejša vlita proteza 41,00 615,00 90
Nemedicinski oskrbni dan v zdravilišču 41,00 45,00 90
Nadaljnja standardna zdraviliška oskrba 18,50 20,50 90
Očala z organskimi stekli za bližino 61,00 68,00 90
Zamenjava kolka 1.140,00 5.700,00 20
Medicinski oskrbni dan v bolnišnici 21,00 105,00 20
Možganska kap s hudo diagnozo 1.120,00 5.600,00 20
Posegi na prsnem košu 1.056,00 10.650,00 10
Vstavitev srčnega spodbujevalca 740,00 3.700,00 20
Posegi na kolenu 310,00 1.540,00 20
Vrednost nenujnega reševalnega prevoza na kilometer 0,66 0,73 90