Zelo pomembno je, da na začetku povemo, da z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem v bistvu mislimo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Pogovorno ljudje včasih namreč uporabljamo besedo dopolnilno drugič pa dodatno za isto zavarovanje. Pravilno se imenuje dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Dodatno zdravstveno zavarovanje (kot pogovorno imenujemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje) dopolnjuje obvezno zdravstveno zavarovanje. Državljani Republike Slovenije, ki imajo urejeno tako obvezno kot tudi dodatno zdravstveno zavarovanje, so oproščeni doplačil ob koriščenju zdravstvene storitve v okviru javnega zdravstva.
Dodatno zdravstveno zavarovanje namreč krije razliko med celotno vrednostjo zdravstvene storitve, in vrednostjo, ki jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje. To pomeni, da tistim zavarovancem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni potrebno doplačevati razlik za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke (npr. za očesne pripomočke in zobno protetiko, ne nujne reševalne prevoze, zdravila na recept ipd.), dokler njihova vrednost ne preseže najvišje priznane vrednosti.
V pogovornem jeziku to pomeni: »Pokaži zdravstveno izkaznico in medicinsko osebje v okviru javnega zdravstva bo poskrbelo zate«. Seveda je pogoj, da imamo urejeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Če oseba nima urejenega zdravstvenega zavarovanja pa v pogovornem jeziku to pomeni: »Plačaj pa bomo poskrbeli zate«.
Zdravstveno zavarovanje torej nujno potrebujemo, če se želimo izogniti nepredvidenim visokim stroškom.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje dopolnjuje obvezno zdravstveno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije približno 70% zdravstvenih storitev, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa 30°%.
Tako ob urejenosti obveznega kot tudi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pri koriščenju zdravstvene storitve ne boste imeli doplačil. V praksi to pomeni, da tistim zavarovancem, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni potrebno doplačati razlike za zdravstvene storitve, zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke (npr. za očesne pripomočke in zobno protetiko, ne nujne reševalne prevoze, zdravila na recept ipd.), vse dokler njihova vrednost ne preseže najvišje priznane vrednosti.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje brez obveznega zdravstvenega zavarovanja je kot avto brez koles. Osnova zdravstvenega zavarovanja je torej obvezno zdravstveno zavarovanje, dopolnilno pa obvezno zdravstveno zavarovanje le dopolnjuje.
PRIMER: Štiri osebe so bile udeležene v prometni nesreči. Potreben je bil prevoz v bolnišnico, operacija, nega v bolnici in rehabilitacija. Za lažje razumevanje predpostavimo, da so bili stroški zdravljenja na osebo 5000 eur.
1. Oseba A: tuj državljan bo znesek 5.000 eur moral v celoti poravnati sam oziroma ga bo krila njegova zavarovalnica, če jo ima oziroma bo zdravljenje urejala njegova zavarovalnica za asistenco v tujini.
2. Oseba B: tudi tuj državljan, ki pa živi v Sloveniji in si je uredil le dopolnilno zdravstveno zavarovanje, obveznega zdravstvenega zavarovanja pa si zaradi meddržavne pogodbe ni oziroma si ni mogel urediti, bo tudi celoten znesek moral plačati sam.
3. Oseba C: je v Sloveniji zaposlena, vendar dopolnilnega zavarovanja nima sklenjenega. Lahko računa, da ji bo obvezno zdravstveno zavarovanje krilo cca. 3500 eur, 1500 eur pa bo morala plačati sama.
4. Oseba D: ima urejeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Oseba D ne bo imela stroškov zdravljenja, saj bosta vse plačali zavarovalnici (ZZZS in izbrana zavarovalnica).
Zavarovanje se pri vseh zavarovalnicah skleni za 1 leto in se avtomatsko podaljšuje (čeprav ponekod piše 10 let). Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se avtomatsko podaljšuje dokler ga zavarovanec plačuje oziroma do smrti zavarovanca.
Zavarovanec ima možnost odpovedati pogodbo po poteku enega leta s trimesečnim odpovednim rokom.
Možna je tudi zamrznitev/mirovanje in reaktivacija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Študentje, ki so ponovno pridobili status dijaka/študenta (eno leto ga niso imeli) lahko dodatno zdravstveno zavarovanje zamrznejo. Torej jim v obdobju, ko status dijaka/študenta zopet imajo, zavarovanja ni potrebno plačevati.
Ob zaposlitvi, ob koncu šolskega leta v katerem dopolnejo 26 let starosti ali ob izgubi statusa dijaka/študenta, le to sporočijo na zavarovalnico in zavarovanje se jim reaktivira.
Pri odhodu v tujino lahko prav tako dodatno zdravstveno zavarovanje zamrznete. Izbrani zavarovalnici priskrbite potrdilo, da imate zdravstveno zavarovanje urejeno v tujini. V primeru zamrznitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne plačujete. Ko in če se vrnete v Slovenijo, dopolnilno zdravstveno zavarovanje le reaktivirate in ga začnete zopet plačevati.
Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji je sestavljeno iz dveh delov: obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vsi državljani smo vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti zdravstvenih storitev, zato je potrebno za določene zdravstvene storitve doplačevati.
Doplačila znašajo od 5 do 90 odstotkov cene zdravstvene storitve, zdravila oziroma medicinsko-tehničnega pripomočka. Doplačila so lahko zelo visoka, izognemo pa se jim tako, da sklenemo dodatno zdravstveno zavarovanje.
Socialno ogroženi študenti oziroma študenti brez prihodkov naj se v primeru zdravstvenega zavarovanja obrnejo na najbližjo enoto Centra za socialno delo (CSD). CSD za vsak primer posebej pregleda prošnjo, prihodke, itd. in izda ali ne izda odločbe. V primeru, da vam odločbo izda, vam hkrati plačuje obvezno in tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Kaj krije dodatno zdravstveno zavarovanje?
Krije stroške, ki lahko nastanejo zaradi nepredvidene bolezni ali nezgode, ki se nam zgodi nepričakovano.
Ko izgubimo status študenta nismo več zavarovani po starših kot družinski člani. Zato si moramo urediti obvezno zdravstveno zavarovanje, ki si ga uredimo na sledeče načine:
- - študent, ki izgubi status oziroma do konca šolskega leta dopolni 26 let starosti, si mora obvezno zavarovanje urediti sam na ZZZS,
- - oseba brez prihodkov si mora obvezno zavarovanje urediti sama na ZZZS, nato pa lahko zaprosi na CSD za odločbo, na podlagi katere ji bo država krila strošek obveznega in dopolnilnega zavarovanja
- - zaposlenim obvezno zavarovanje uredi delodajalec,
- - nezaposlenim, ki so prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje (OZZ) jim uredi Zavod RS za zaposlovanje.
Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije zdravstvenih storitev v celoti moramo zdravstvene storitve v večini primerov doplačevati. Temu se lahko izognete tako, da sklenete dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje si moramo urediti ko:
- - izgubimo statusa študenta ali dijaka,
- - ob koncu šolskega leta v katerem dopolnimo 26 let starosti,
- - se prvič zaposlimo,
- - odpremo s.p.,
- - postanemo družbenik v d.o.o., ali d.n.o.,
- - postanemo državljan RS,
- - želimo zamenjati zavarovalnico,
- - iz drugih razlogov nimamo urejenega zdravstvenega zavarovanja.
V vseh zgornjih primerih postanemo zavezanci za doplačila zdravstvenih storitev, zdravil ter medicinskih pripomočkov. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje potrebujemo vsi, izjema so otroci, šolska mladina, študenti in osebe, ki so po zakonu oproščene doplačil. Ob izgubi statusa dijaka/študenta, ob prvi zaposlitvi ali ob koncu šolskega leta v katerem dopolnjenemo 26 let starosti, priporočamo sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da se izognemo doplačilom.
Dodatno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji urejajo zavarovalnica Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica. Sama storitev je pri vseh treh zavarovalnicah povsem enaka, saj je zakonsko določeno, da vse tri zavarovalnice krijejo enake zdravstvene storitve v enakih zneskih.
Razlika je v mesečni premiji (Vzajemna 27,96 EUR, Triglav 28,99 EUR, Adriatic Slovenica 30,04 EUR) ter različnih ugodnostih posamezne zavarovalnice.
Dejansko si mora vsak posameznik sam izračunati katera zavarovalnica je zanj najugodnejša.
Za osebo, ki ima hišo avto in več zavarovanj pri Triglavu, pride najbolj v poštev Triglav, saj bo takšna oseba brez težav vnovčila bon za 30 oziroma 60 eur za premoženjska zavarovanja, hkrati pa se bo takšni osebi povečal paketni popust na količino zavarovanj pri eni zavarovalnici. Skupni prihranki bodo lahko celo močno presegli cca. 1 eur razlike v ceni med Triglavom in Vzajemno.
Študent brez zavarovanj bo izbral Vzajemno, saj ima le ta najnižjo premijo.
Oseba z več zavarovanji pri AdriaticSlovenici pa bo zaradi paketnega popusta in drugih ugodnosti zopet izbrala AS.
Novi ZUPŠ spreminja pravice oziroma trajanje zdravstvenega zavarovanja študentov, ki dopolnijo 26 let. Če je še včeraj veljalo, da si mora 26. letnik tudi če ima status študenta ob dopolnjenem 26. letu urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, to danes ne drži več. Vsi študentje s statusom študenta imajo urejeno dopolnilno in obvezno zdravstveno zavarovanje do 30.9 v letu ko dopolnijo 26. let.
Primer: Janez Novak, študent s statusom 1.4.2018 dopolni 26. let. Kot družinski član je lahko zavarovan do 30.9.2018. S 1.10.2018 si mora urediti obvezno ali dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
V mesecu oktobru 2017 smo bili priča popolni zmedi na ZZZS in med nič hudega slutečimi študenti. ZZZS je začel uveljavljati novelo zakona ZViS, kjer je pisalo, da je pravica študenta do zdravstvenega zavarovanja omejena na čas študija enega študijskega programa na posamezni stopnji. Teh študentov naj bi bilo blizu 2000. Nekatere enote ZZZS so študente o tem obveščale, druge ne, študentje niso vedeli oziroma mogli vedeti zakaj so ostali brez zdravstvenega zavarovanja.
Kakorkoli že, vlada se je vsaj v tem primeru izkazala, saj je 21.11.2017 v veljavo stopila nova novela ZViS in odpravila zgoraj omenjene omejitve.
Študenti ob koncu šolskega leta v katerem dopolnijo 26. let si morajo sami na novo urediti zdravstveno zavarovanje
»Otrok, ki ni sam zavarovanec, je zdravstveno zavarovan kot družinski član do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta starosti, ali če se šola je tako zavarovan do konca šolanja, vendar največ do konca šolskega leta v katerem dopolni 26 let starosti.«
To pomeni, da si mora ob koncu šolskega leta v katerem študent dopolni 26 let urediti obvezno zdravstveno zavarovanje (na katerikoli izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Ker obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije zdravstvenih storitev v celoti moramo zdravstvene storitve v večini primerov doplačevati, vendar pa se temu lahko izognemo s sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Ob izgubi statusa študenta nismo več zavarovani po starših kot družinski član. Zaradi tega si moramo urediti obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje, če ne želimo doplačevati za zdravstvene storitve. Na najbližji enoti ZZZS si moramo urediti obvezno zdravstveno zavarovanje, priporočljivo pa je da si uredimo tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
POZOR!
Od 17.11.2017 dalje velja, da si morajo študenti s statusom študenta, ob koncu šolskega leta v katerem dopolnijo 26 let, sami urediti obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
PRIMER: Janez Novak je 1.4.2018 dopolnil 26 let. 1.10.2018 se bo vpisal na podiplomski študij. Tudi v šolskem letu 2018/19 bo imel status študenta. Ker pa je Janez s 1.4.2018 dopolnil 26 let, od 1.10 2018 ne more biti več zavarovan kot družinski član. Sam si mora urediti obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje.
Ob zaposlitvi je potrebno urediti obvezno zdravstveno zavarovanje. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje vam ga uredi vaš delodajalec.
Ker vam obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije zdravstvenih storitev v celoti, je potrebno za njih v večini primerov doplačati. Temu se lahko izognemo, zato močno priporočamo sklenitev dodatnega oziroma dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga najlažje sklenete tukaj.
Za lažjo predstavo: obvezno zdravstveno zavarovanje krije cca. 70% stroškov zdravstvenih storitev, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa preostalih 30%.
V primeru dolgotrajnih težjih bolezni ter hudih nesreč stroški zdravljenja lahko presežejo nekaj 10.000eur, ima večina prebivalcev v Sloveniji sklenjeni obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
S sklenjenim obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem se izognemo visokim stroškom zdravstvenih storitev.
Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji je sestavljeno iz dveh delov. Iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vsi državljani smo vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje nam ne krije večine zdravstvenih storitev v celoti, zato je potrebno zdravstvene storitve doplačevati.
Doplačila lahko znašajo od 5 pa vse do 90 odstotkov cene zdravstvene storitve, zdravila ali medicinsko-tehničnega pripomočka. Ta doplačila so lahko zelo visoka, izognemo pa se jim lahko tako, da sklenemo dodatno zdravstveno zavarovanje.
Obvezno zdravstveno zavarovanje večini prebivalcev po zakonu plačuje delodajalec. Nezaposlene osebe si morajo obvezno zdravstveno zavarovanje plačevati same. To si uredijo na najbližji enoti zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).
Osebe brez prihodkov pa lahko oddajo vlogo na najbližji enoti Centra za Socialno delo (CSD). V primeru, da CSD vlogo odobri, jim plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, v nekaterih primerih pa tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vse do poteka veljavnosti odločbe.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje si v večini primerov plačujemo sami. Zavezanci za dopolnilno zdravstveno zavarovanje postanemo ko se redno zaposlimo oziroma konec šolskega leta v katerem dopolnemo 26 let, oziroma ko odpremo s.p. ali d.o.o.
Čeprav je pravo ime za dopolnilno zdravstveno zavarovanje: Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in je poudarek na prostovoljno, ima v Sloveniji cca. 95% zavezancev za doplačila to zavarovanje sklenjeno.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali dodatno zdravstveno zavarovanje je potrebno skleniti takrat, ko postanemo zavezanci za doplačila. To pa postanemo ob prvi zaposlitvi, študenti ob koncu šolskega leta v katerem dopolnijo 26 let, študenti in dijaki ob izgubi statusa, itd.
V kolikor si uredimo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nam ne bo potrebno doplačevati za zdravstvene storitve.
Če si dopolnilno zavarovanje uredimo več kot mesec dni od dneva, ko smo si na novo uredili obvezno zavarovanje, pademo v trimesečno čakalno dobo. Kaj je čakalna doba si lahko preberete tukaj.
PRIMER: Janez si je uredil obvezno zavarovanje 15. oktobra. V kolikor bi si na isti dan uredil tudi dopolnilno zavarovanje, mu nebi bilo potrebno doplačevati za zdravstvene storitve. Ker pa si je Janez uredil dopolnilno zavarovanje 16. novembra, je padel v trimesečno čakalno dobo, kar pomeni, da je zaradi tega tri mesece doplačeval zdravstvene storitve v višini, ki jih drugače krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
POZOR!
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje si moramo urediti pravočasno.
Čakalna doba je obdobje, ko zavarovanec plačuje premijo, vendar nima kritja. Trimesečna čakalna doba velja za vse, ki sklepajo dopolnilno zavarovanje po več kot enomesečni dobi nezavarovanosti in zavezanosti za doplačila.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje si moramo urediti najkasneje v roku 1. meseca od ureditve obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj v nasprotnem primeru pademo v trimesečno čakalno dobo.
PRIMER: Študent, ki je izgubil status študenta, 31.3.2016 si je uredil obvezno zavarovanje s, 1.4.2016. Po več kot enem mesecu si je z dnem, 2.5.2016 uredil dopolnilno zavarovanje. Ker je zamudil rok, 30.4.2016 je padel v trimesečno čakalno dobo.
Zakaj čakalna doba?
Zakonodajalec je s čakalno dobo želel vzpostaviti plačilno disciplino med prebivalstvom v RS. Če čakalne dobe ne bi bilo bi vsakdo ob bolezni ali nesreči lahko dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklenil takoj, po končanem zdravljenju pa premije ne bi več plačeval. Možnost zdravstvenega kolapsa bi bila posledično precejšnja.
Z uvedbo trimesečne čakalne dobe pa se tem težavam zavarovalnice izognejo. Vsakomur je jasno, da bo v primeru neplačevanja v primeru bolezni ali nezgode, stroške zdravstvenih storitev moral plačevati sam, saj 3 mesece na zdravnika v večini primerov ne moremo čakati.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nalaga vsem zavarovalnicam, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da vsem novim zavarovancem, ki so brez dopolnilnega zavarovanja (imajo pa obvezno zavarovanje) več kot leto dni odkar so si uredili obvezno zavarovanje, (npr. študent, ki je izgubil status ali ob prvi zaposlitvi) določi doplačilo na premijo. Doplačilo se določi tako, da se osnovna premija zavarovalnice zviša za 3% za vsako leto nezavarovanosti.
PRIMER: Študent, ki se zaposli s 1.6.2016, nato pa si uredi dopolnilno zavarovanje s 2.6.2018, bo dobil 6% doplačilo, saj je bil več kot 2 leti brez dopolnilnega zavarovanja.
POZOR! Doplačilu na premijo se izognemo tako, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklenemo pravočasno.
Zavarovalec lahko odpove dopolnilno zdravstveno zavarovanje, po poteku enega leta od sklenjenega datuma začetka zavarovanja s trimesečnim odpovednim rokom. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se avtomatično podaljšuje tako, da zavarovanec nikoli ni nezavarovan.
Pred tem rokom pa zavarovanec lahko odpove zavarovanje le v primeru prenehanja statusa zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju.
PRIMER: Janez Novak je s 1.4.2016 sklenil dopolnilno zavarovanje pri zavarovalnici Vzajemna. S 1.2.2017 se je odločil, da bi dopolnilno zavarovanje raje imel pri zavarovalnici AdriaticSlovenica, saj bi s tem pridobil ugodnosti pri sklenitvi zavarovanja avtomobila. Janez Novak lahko zamenja zavarovalnico šele po 1.4.2017. Upoštevati mora 3 mesečni odpovedni rok. To pomeni, da bo poleg položnice za April od Vzajemne prejel še položnice za maj, junij in julij. Kritje pri AS-u mu tako prične veljati s 1.8.2017 ob 00:00. Ugodnosti ob menjavi zavarovalnice bo Janez Novak prejel v roku treh tednov, predvidoma do konca aprila 2016. Ugodnosti bo lahko koristil TAKOJ. Prekinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je torej pri vseh treh zavarovalnicah možna po poteku enega leta s trimesečnim odpovednim rokom. V primeru odhoda v tujino ali pa v primeru, ko študent mlajši od 26 let zopet dobi status študenta pa predlagamo ZAMRZNITEV ZAVAROVANJA.
PRIMER: Študentka Špela Novak je pri 22 letih ostala brez statusa in sklenila dodatno zdravstveno zavarovanje. Naslednje leto je zopet dobila status študenta. Na izbrano zavarovalnico je poslala veljavno potrdilo o šolanju in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ji za čas šolanja ni bilo več potrebno plačevati. Ko se bo Špela Novak zaposlila oziroma se bo zaključilo šolsko leto v katerem bo Špela Novak dopolnila 26 let, se ji bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje reaktiviralo. Špela Novak bo v tem primeru znova pričela plačevati dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Po enakem principu deluje zgodba o Janezu Novaku, ki je odšel na delo v Švico. V Švici si je uredil zdravstveno zavarovanje, dokazilo o tem poslal na zavarovalnico. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se je zamrznilo. Ko se je Janez Novak čez nekaj let vrnil iz Švice in si zopet našel delo v Sloveniji, se mu je dopolnilno zdravstveno zavarovanje zopet reaktiviralo in Janez ga je zopet plačeval.
Postopek sklenitve dopolnilnega zavarovanja je povsem preprost. Izpolnite spletni obrazec za sklenitev tukaj in zavarovanje je sklenjeno. V podpis vam bomo poslali še pristopnico/ponudbo, saj zavarovalnica potrebuje vaš podpis.
Pri tem je potrebno vedeti, če zavarovanje sklepamo danes, je najhitrejši možni pričetek zavarovanja jutri. Zavarovanje pa vam bo veljalo jutri le v primeru, če ga sklepate pravočasno. Kaj pomeni, da je zavarovanje sklenjeno PRAVOČASNO si lahko preberete tukaj.
Pri sklepanju dodatnega zdravstvenega zavarovanja imamo tri pomembne datume:
- - datum sklenitve, je datum, ko zavarovanje sklenete
- - datum začetka zavarovanja, je datum, ko vam zavarovanje prične veljati
- - datum začetka kritja stroškov zdravstvenih storitev
PRIMER: Peter Novak je dne, 1.4.2017 sklenil dopolnilno zdravstveno zavarovanje z začetkom zavarovanja s 2.4.2017. Ker pa je Peter zavarovanje sklenil «prepozno« , je dobil čakalno dobo. Zavarovalnica mu bo stroške zdravstvenih storitev krila za vse bolezni, nezgode in druge zdravstvene težave, ki jih bo uveljavljal od 2.7.2017 naprej.
Osebe brez prihodkov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, si morajo urediti obvezno zavarovanje na ZZZS in dopolnilno zavarovanje pri poljubni zavarovalnici (Vzajemna, Triglav, Adriatic Slovenica). Nato pa lahko oddajo vlogo na Center za socialno delo, na podlagi katere jim bo država v primeru upravičenosti, krila strošek obveznega in dopolnilnega zavarovanja.
V kolikor ste upravičeni do pomoči, odločbo CSD posredujete na zavarovalnico in dopolnilno zavarovanje vam bodo dali v mirovanje za čas trajanja odločbe. Če si pred vložitvijo vloge na CSD ne uredite dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, boste po preteku odločbe ob sklenitvi dopolnilnega zavarovanja padli v trimesečno čakalno dobo.
V primeru, da vam CSD krije zavarovanje več kot eno leto, pa boste za vsako polno leto, ko niste imeli sklenjenega zavarovanja, dobili še 3% doplačila na premijo.
POZOR! Z upoštevanjem pravilnega vrstnega reda se izognemo doplačilu na premijo in 3 mesečni čakalni dobi.
Pravilni vrstni red je:
- urejeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje
- oddana vloga na Center za Socialno Delo
Pri menjavi zavarovalnice morate najprej vedeti na katero zavarovalnico želite iti. Postopek ni zapleten. Pri nas obstajajo 3 možnosti: obrazec lahko izpolnite na naši spletni strani, lahko nas pokličete na 040-556-489 ali nas osebno obiščete v eni od naših poslovalnic.
Posebnost pri menjavi dodatnega zdravstvenega zavarovanja je tri mesečni odpovedni rok. V praksi to pomeni, da če do 20. v tekočem mesecu naročite zavarovanju pri novi zavarovalnici, boste premijo pri obstoječi zavarovalnici plačali še za obstoječi mesec in za 3 naslednje mesece.
Če boste zavarovanje pri novi zavarovalnici naročili po 20. v tekočem mesecu, pa boste premijo pri obstoječi zavarovalnici plačali še za obstoječi mesec in za 4 naslednje mesece.
Pri tem je potrebno vedeti, da smo pri menjavi zavarovalnice vseskozi zavarovani, saj obstoječa zavarovalnica krije stroške zdravstvenih storitev točno do datuma prekinitve, že naslednji trenutek pa stroške morebitnih zdravstvenih storitev krije nova zavarovalnica.
PRIMER: Štefan Novak se je odločil dne, 14.8.2017, da bo zavarovalnico Vzajemna zamenjal za Triglav. Pri zavarovalnici Vzajemna bo plačal še premijo za avgust, september, oktober in november. V primeru bolezni, nezgode ali potrebe po drugi zdravstveni storitvi, mu bo zavarovalnica Triglav zdravstvena, po 1.12.2017 krila stroške zdravstvenih storitev.
POZOR! V primeru menjave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je POGOJ, da imate zavarovanje pri obstoječi zavarovalnici sklenjeno več kot 12 mesecev.