Pogodba o dosmrtnem preživljanju: kaj morate vedeti?

Kako je definirana pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju gre za dvostransko obveznost, kar pomeni, da imata obe pogodbeni stranki od nje določene koristi, hkrati pa tudi obveznosti. Gre za pravni dogovor med dvema osebama, v katerem se slednji zavezujeta, da bo ena oseba nudila nego in oskrbo drugi, medtem ko bo druga oseba prvi v zameno za nego izročila določen predmet, ki je v praksi navadno nepremičnina. Pogodbenima strankama rečemo preživljavec in preživljanec. Oseba, ki nudi oskrbo, načeloma pridobi lastninsko pravico nad določenim predmetom.

Kakšne vrste pogodba je pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dednopravna pogodba. Njeno bistvo je, da preživljavec po smrti preživljanca prejme lastninsko pravico nad določenim premoženjem. To premoženje je že vnaprej določeno v sami pogodbi. Na drugi strani mora pogodba o dosmrtnem preživljanju vsebovati tudi obveznosti oziroma dajatve, ki jih preživljavec daje. Predmet pogodbe po podpisu več ni vključen v premoženjsko maso, ki se deduje po smrti. To pomeni, da nujni dediči ne morejo zahtevati nujnega deleža iz naslova premoženja, ki je bilo predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. V praksi se ta oblika pogodbe najpogosteje sklepa med sorodniki, ni pa nujno. Skleneta jo lahko tudi stranki, ki nista sorodstveno povezani.

Katere so bistvene sestavine pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Omeniti je treba, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju v večini primerov sklepa med mlajšo in starejšo osebo. Starejša oseba več ni sposobna poskrbeti sama zase in iz tega naslova potrebuje tako fizično kot tudi finančno oskrbo. Na drugi strani ji lahko mlajša oseba to ponudi, v zameno pa sprejme del premoženja starejše osebe. Nego in skrb mora oseba, ki premoženje prejme, dajati do smrti.

Bistvena sestavina pogodbe o dosmrtnem preživljanju je določitev obveznosti, ki jih ima preživljavec. Te obveznosti običajno vključujejo nego in preživljanje. Poleg skrbi za zdravje in finance lahko obsegajo tudi skrb za dom in vzdrževanje bivalnih prostorov ter druge naloge. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je torej popolnoma individualen dogovor med strankama, ki sami določita obseg obveznosti. Pomembno je poudariti, da pogodba ne predvideva prenosa dolga preživljanca na preživljavca, čeprav se stranki lahko dogovorita tudi drugače.

V čem se pogodba o dosmrtnem preživljanju razlikuje od drugih pogodb?

Bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v sorazmerni dajatvi. Gre za pogodbo, ki določa obveznosti obeh pogodbenih strank. Za njeno veljavnost je bistveno, da je sklenjena v obliki notarskega zapisa, ki mora vključevati tudi izjavo lastnika premoženja, s katero dovoljuje, da se po njegovi smrti lastninska pravica nad premoženjem prenese na preživljavca. Za vpis lastninske pravice mora nato preživljavec priložiti mrliški list in pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

Pomembno je, da pogodba o dosmrtnem preživljanju zagotavlja enakovrednost dajatev. Ta enakovrednost se določi na podlagi pričakovane življenjske dobe preživljanca ter vrednosti dajatev preživljavca. Na ta način se zagotovi, da so obveznosti preživljavca sorazmerne s pričakovanim obdobjem preživljanja in vrednostjo storitev, ki jih nudi.

Ali se lahko pogodba o dosmrtnem preživljanju tudi prekliče?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju se sklepa skladno z interesi obeh strank in je iz tega naslova tudi stvar individualnega dogovora. Seveda pa se lahko stranki dogovorita, da jo prekličeta oziroma razvežeta. V primeru sporazumne razvezave pogodbe je treba definirati obveznosti in pravice po razvezi.

V praksi pride do razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju v primerih, ko bivanje strank (če živita skupaj) med trajanjem pogodbe postane neznosno. Pogodba se lahko razveže tudi, če katera od strank ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti iz pogodbe. Razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju se uredi na sodišču. Če je preživljavec neupravičeno pridobil del premoženja, mora to skladno z odločbo sodišča vrniti. Sodišče lahko pogodbo razveže na zahtevo katerekoli pogodbene stranke.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju pa se lahko tudi izpodbija. Za izpodbijanje je nujno, da obstajajo razlogi, ki so zakonsko opredeljeni. Izpodbijanje je možno, če je bila starejša oseba ob podpisu neprištevna, bolna ali zlorabljena. Pogodbo je možno izpodbijati le do določenega roka, saj kasneje izpodbijanje zastara.

V katerih primerih pogodba o dosmrtnem preživljanju ne velja več?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju preneha veljati, ko stranki skleneta sporazum o njenem prenehanju. V tem primeru mora preživljanec vračati plačilo rente in ostalih denarnih nadomestil za hrano, obleko itd. V določenih primerih preneha pogodba veljati na zahtevo ene od strank, to pa je možno tedaj, ko se druga stranka ne drži svojih pogodbenih obveznosti. Prenehanje pogodbe se izvede tudi, če preživljavec umre in dediči preživljanca ne želijo prevzeti njegovih obveznosti iz pogodbe.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju se lahko razveže tudi, če obstaja napaka volje, ki je vplivala na odločitev pri sklenitvi same pogodbe. Med napako volje štejemo razne grožnje za sklenitev pogodbe, zmoto glede predmeta ali osebe, s katero se pogodba sklepa.

Katere so sestavine pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Bistvene sestavine pogodbe o dosmrtnem preživljanju vključujejo vse obveznosti in pravice obeh pogodbenih strank, ki morajo biti zapisane na zelo jasen način. V pogodbi morajo biti natančno definirane tudi denarna renta, nudenje nege in pomoč na domu, urejanje in vzdrževanje doma, kuhanje in skrb za dnevne obroke, redno obiskovanje ter ostale sestavine, ki so stvar dogovora. Jasneje, kot je pogodba opredeljena, manjša je verjetnost za spore v prihodnosti.

Kako pa je z nujnimi dediči in dedovanjem v primeru sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju?

Kot že omenjeno, se premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne všteva v dedno maso po smrti zapustnika. Dediči torej ne morejo predlagati, da bi se to premoženje vštelo v dedno maso in podedovalo. Dediči lahko le zahtevajo dokazovanje ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ampak so določila zakonsko določena. Pogodbo o dosmrtnem preživljanju je težko oklicati za nično, saj morajo biti izpolnjeni točno določeni pogoji.

Ali se je pred podpisom pogodbe smiselno posvetovati z odvetnikom?

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti nujno sklenjena v obliki notarskega zapisa. Preden se stranki dogovorita o vsebini pogodbe, je priporočljivo, da se po pomoč obrnete na odvetnika. Pogodba mora biti napisana na transparenten način, odvetnik pa bo preveril interese obeh pogodbenih strank ter svetoval glede vsebine, da bosta obe stranki zadovoljni in neoškodovani.